Omemba: Kostja Gatnik

»Na vogalu lepe hiše / nekaj na veliko piše: / N ... NERODNA GALARIJA! / Gala se od smeha zvija.«

»To so dragocenosti, ko jih opazuješ, jih malo bolj od daleč glej, da jih ne poškoduješ.«

»Prepričana sem, da bo tudi skuštrana rdečelasa Gala v galerijo pripeljala veliko otrok.«

»Ideja zanj se je pred več kot štirimi desetletji kot 'nekakšen preblisk' utrnila takratni direktorici Narodne galerije.«

»Koncept vsake od slikanic sledil cilju vzbuditi radovednost, najprej seveda pri otrocih, obenem pa seveda nagovarja tudi starše.«

»Če tako nekako malo spotikava drug drugega, bi mogoče nastalo kaj zanimivega.«

»zelo alergičen na delo«

»Kar naenkrat so vame začele leteti pločevinke. Lepo sem jih prosil, naj nehajo, in dejal, da grem ven iz ringa, ker ne morem več tega prenašati.«

»'Zakaj hodiš dol?!? Pojdi nazaj gor in se boksaj! Boksaj se z besedo! Z besedo se moraš boksati!'«

»Zato je igralca nagovoril, da bi bral iz nje v ringu na enem od boksarskih turnirjev v Ljubljani.«

»Zakaj hodiš dol?!? Pojdi nazaj gor in se boksaj! Boksaj se z besedo! Z besedo se moraš boksati!«

»To nima smisla.«

»Film, ki ga preprosto ne boste pozabili, močna alegorija o zapravljenem času, nesmislu življenja nasploh, globoko vznemirjujoče ogledalo vseh nas, blaženo nezavednih sužnjev vzorcev in šablon, realiziran na izviren način in z odličnimi igralskimi rešitvami.«

»od rojstva do smrti ujet v enake vsakodnevne vzorce, ki jih sestavljajo neprestano opravljanje ponavljajočega se nesmiselnega dela, brezizrazno prehranjevanje z enolično hrano, konstantno opravljanje velike potrebe in gledanje televizije.«

»Snemanje je potekalo v studiu Akademik. Tonski mojster je bil Miro Bevc, pri njem pa je delal tudi Aco Razbornik, saj takrat še ni imel svojega studia.«

»To so bili drugi časi. Že tega, da smo lahko ustvarjali glasbo in da smo jo lahko tudi posneli ter da se je to potem vrtelo po radiu in da je izšla še plošča, smo bili blazno veseli. Nikoli pa si nismo mislili, da bo to enkrat tak hit.«

»Ob odkritju Beatlov, Buldožerja in Magne Purge sem jih enega za drugim prinesel pokazat domov. Prvi so bili mami všeč, drugi že malo manj, Purge pa ni razumela. Aha! Takoj sem se je začel učiti na pamet.«

»Kostja je s svobodo svoje duše, ki ji je roka pridno sledila, čez noč spremenil socrealistično sivino študentske revije Tribuna v barvit, s humorjem in svetlobo prežarjen časopis, ki je bil angažiran ravno v svoji sproščenosti, fičfiričevstvu, posmehu velikim temam in idejam. Likovna plat časopisa je dobila prevratno mesto, Kostja je obrobne rubrike, kroniko študentskega podtalja, ki je mlade preplavilo z novo kulturo, spremenil v osrednjo temo zgodovine. Namesto revolucije smo dobili čarodeja, ki je pobarval Tribuno, namesto zunanje, policijsko vodene moči smo se z njegovo pomočjo spopadli z diktaturo domišljijske vznesenosti in ustvarjalne ekstaze. Je še kaj pomembnejšega v življenju?«

»Potrošniška miselnost porazno vpliva na celotno družbo in kulturi ni pri tem nič prizanešeno.«

»Najraje bi videl, da bi bilo vse brez naslovov, saj lahko naslovi gledalcu odvzamejo možnost originalnega doživljanja. Iz praktičnih razlogov fotografije naslavljam, vendar se pri tem omejujem v glavnem na lokacijo in čas nastanka posnetka ali pa na minimalen suhoparen opis.«